Najpogostejša vprašanja o Stari trti

Najpogostejša vprašanja o Stari trti

Na najpogostejša vprašanja o najstarejši trti na svetu je odgovoril Stane Kocutar, ki je skrbnik Stare trte že skoraj deset let.

Stane Kocutar, skrbnik Stare trte

Stanetu Kocutarju, skrbniku najstarejše trte na svetu zaradi njegovega pomembnega dela, ki ga opravlja že skoraj deset let, ljudje pogosto zastavljajo vprašanja o njegovem delu in znameniti Stari trti. Tu so odgovori na pet vprašanj, ki jih dobiva najpogosteje.

Kako pa veste, da je to najstarejša trta, a ste preverili vse trte po svetu?

To je vprašanje, ki ga najpogosteje zastavljajo Mariborčani. Leta 1971 je bilo strokovno ugotovljeno, da je trta na Lentu stara od 350 do 400 let. Petdesetletna razlika je posledica delno strohnelega debla, vendar je bilo z interpolacijo ugotovljeno, da razlika ne more biti daljša od petdeset let. Trta je bila pri Mednarodnem uradu za trto in vino v Parizu priglašena kot najstarejša doslej znana žlahtna vinska trta na svetu. Doslej nihče ni predložil verodostojnih podatkov o tem, da bi kje uspevala trta, starejša od naše.

Kaj se ta trta ne stara, že 20 let govorite, da je stara 400 let?

Drži. Če je bilo leta 1971 ugotovljeno, da je trta stara od 350 do 400 let, pomeni, da se je od takrat postarala za skoraj pol stoletja. Pri navajanju natančnih podatkov smo to dolžni povedati. V vsakdanjem, pogovornem jeziku pa še vedno uporabljamo besedno zvezo, da je »trta stara več kot 400 let«. Trta se stara tako kot vsako živo bitje.

Jaz imam doma bolj debelo trto, kot je ta, sigurno je starejša od te vaše?

Debelost oz. večji premer debla ni kriterij, po katerem bi ocenjevali starost vinske trte. V tem primeru gre najverjetneje za trto, ki pripada skupini tako imenovanih »samorodnic«, direktnih križancev, ki so v naše kraje prvič prispeli v zadnji četrtini 19. stoletja in se razširili po uničujočem pohodu trtne uši. Takšne trte imajo lahko debla večjih premerov. Na ugodnem rastišču lahko trta sorte »isabela« preseže debelino debla najstarejše trte v petindvajsetih do tridesetih letih.

Če je to žlahna vinska trta, zakaj je konec 19. in na začetku 20. stoletja ni pokončala trtna uš, ki je uničila vso tedanje evropsko vinogradništvo?

Odgovor na to vprašanje je povezan s poplavami reke Drave, ki je do konca 60. let minulega stoletja praviloma dvakrat letno poplavila Lent in ga za nekaj dni spremenila v vodno površino. Trtna uš slabo prenaša stoječo vodo, zato je tedaj vsaj del njene populacije, ki je parazitirala na koreninah, odmrl. Predvidevamo, da je bila trta tedaj zelo oslabela, zgolj v razmerah biološkega preživetja. Poplave so pripomogle k njenemu preživetju. Podoben način boja zoper trtno uš so vpeljali tudi francoski vinogradniki ob reki Rhoni, vendar ni bilo dovolj, da bi rastlina dala pridelek – lahko je le fizično preživela in zato so ta postopek sčasoma opustili.

Kako dolgo bo še živela?

To je najbolj nehvaležno vprašanje. Odgovor nanj je mogoč zgolj na podlagi strokovne ocene njene fiziološke kondicije, letnega prirasta mladik in splošne ocene vitalnosti. Vsi našteti kazalci so postavljeni izjemno visoko in obrnjeni navzgor. Edino utemeljeno potencialno nevarnost predstavlja vandalizem.

Izrazi, oznake in zadolžitve, povezane s Staro trto

A kaj pomeni, da je Stane Kocutar skrbnik Stare trte? Kakšno delo točno opravlja? Preberite si pomen dvajsetih najpomembnejših izrazov, oznak in zadolžitev, povezanih s Staro trto in vinogradništvom.

20 izrazov povezanih s Staro trto

Skrbnik najstarejše trte: za delo z vinsko trto strokovno usposobljeni posameznik, odgovoren gospodarju, ki mu vsako leto ob slovesni rezi posreduje podrobno poročilo o opravljenem delu in drugem dogajanju, povezanem z najstarejšo trto.

Brajda: po lesenem ogrodju napeljana vinska trta (obzidni način napeljave najstarejše trte na Lentu je znan kot »štajerska brajda«).

Cepič: del olesenelega enoletnega poganjka vinske trte z očescem (simbolično darilo prejemnikom potomke najstarejše trte skupaj z listino).

Cepljenka: sadika vinske trte, spoj cepiča in podlage, mlada ukoreninjena rastlina, pripravljena za sajenje (sadika, ki se slovesno posadi na stalnem rastišču prejemnika potomke trte).

Gospodar najstarejše trte: vsakokratni župan Mestne občine Maribor, v njegovi pristojnosti so vsa protokolarna opravila v zvezi s trto, prav tako tudi podeljevanje cepičev in podeljevanje vina najstarejše trte.

Kletarjenje pridelka najstarejše trte: po vsakoletni trgatvi gozdje oz. zmleto drozgo prevzamejo sodelavci Tehnološkega centra za vinogradništvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru na čelu z in poskrbijo za kletarjenje. Pridelek najstarejše trte in obeh potomk se kletarita ločeno.

Odstranjevanje listja v coni grozdja: deset dni pred trgatvijo »odpremo« grozdje na trti sončnim žarkom in pogledom obiskovalcev.

Pletev vinske trte: selektivno odstranjevanje mladih, zelenih poganjkov zaradi zagotavljanja količine in kakovosti pridelka ter ohranjanja vzgojne oblike.

Potomka najstarejše trte: cepljenka, katere cepič je vzet z najstarejše trte, vzgojena v trsnici, spremlja jo listina s podpisom gospodarja trte - župana Mestne občine Maribor - in mestnim pečatom (njena predaja je zabeležena v posebnem registru, ki ga vodi skrbnik).

Povezovanje mladik: vertiklano usmerjanje enoletnih poganjkov med rastjo in njihovo privezovanje na letve brajde.

Prikrajševanje zalistnikov: krajšanje poletnih poganjkov, ki poženejo izza posameznega lista centralnega poganjka na dva do tri razvite lističe.

Register potomk najstarejše trte: seznam v Sloveniji in tujini posajenih potomk trte z Lenta.

Rez vinske trte: ostranjevanje pretežno enoletnih delov rastline zaradi kakovosti ter količine pridelka in ohranjanja vzgojne oblike trte (zimska rez ob koncu feruarja ali na začetku marca je prvo opravilo pri trti).

Reznik: po obrezovanju preostali del enoletnega poganjaka – rozge, prikrajšanj na dolžino dveh do petih očesc (najstarejša trta se praviloma obrezuje »na reznike«).

Rozga: olesenela enoletna mladika vinske trte.

Škropljenje vinske trte: nanašanje fitofarmacevtskega sredstva na vinsko trto zaradi zatiranja bolezni in škodljivcev (najstarejši trti je najnevarnejša glivična bolezen oidiij - Oidium Tuckeri).

Trti posanjeni levo in desno od najstarejše: prvi potomki posajeni na priporočilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor »da bo celotno pročelje Hiše stare trte obraslo z vinsko trto«, mag. Tone Zafošnik (1927-2012), prvi uradni skrbnik najstarejše trte te ju je zasadil spmladi leta 1987.

Vinograd potomk najstarejše trte: leta 2016 na posestvu Biotehniške šole Maribor posajenih 500 cepljenk – potomk najstarejše trte, ki jih spremlja ustrezna listina Mestne občine Maribor in so zavedene v registru predanih potomk.

Vino najstarejše trte: vino pridelano iz grozdja najstarejše trte, kletarjeno na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, napolnjeno v stakleničke oblikovalca Oskarja Kogoja s katerim protokolarno razpolaga gospodar trte, vodi se seznam predanih stekleničk.

Vršičkanje: prikrajševanje mladik, ko te presežejo višino zgornje prečke brajde – na dolžino približno enega metra (na ta način ohranjamo vzgojno obliko in skrbimo, da trta ne preraste oken prvega nadstropja hiše).