Odkrijte okusne štajerske dobrote
Poskusite odličen med, si s štajerskim bučnim oljem začinite solato ali vaniljev sladoled in ne pozabite na vino iz destinacije, na kateri raste znamenita najstarejša trta na svetu.
Žlahtnost bučnega olja je najbolj odvisna od kakovosti bučnih semen. Tradicija pridelave štajersko prekmurskega bučnega olja in certifikat kakovosti vam zagotavljata pristnost in pravi gurmanski užitek. Štajersko prekmursko bučno olje prepoznate po oznaki kakovosti Zaščitena geografska označba.
Začetek predelave bučnih semen v bučno olje sega v leto 1750, ko se v pisnih virih prvič omenja stiskalnica bučnih semen in oljarna s Štajerske. V naslednjih letih se je pridelava bučnega olja razširila po vsem Štajerskem in v Prekmurje.
Kako nastane med? Pašne čebele nabirajo nektar (medičino) in mano ter ju shranijo v mednem želodčku. V panju ga oddajo panjskim čebelam. Nektar najdejo čebele navadno v cvetovih rastlin. Mano izločajo žuželke (listne uši, kaparji, medeči škržat), ki se hranijo s sokovi rastlin.
Čebele majhne kapljice napol zrelega medu odložijo v celice satja, tem se v nekaj dneh zgosti. Nato ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci in shranijo kot zalogo hrane. Čebelarji voščene pokrovčke iztočijo s posebnimi točili.
Slovenski med zaradi tradicije in načina pridelave predstavlja evropsko posebnost, kontrolirano kakovost, zagotavlja sledljivost in znano poreklo. Prepoznate ga po oznakah zaščitena geografska označba in zaščitena označba porekla.
Borovničevec ali borovničevo žganje je visoko alkoholna pijača, ki je zaradi preproste priprave pri nas zelo razširjena. Gre za sladki sadni liker, narejen po starem receptu iz gozdnih borovnic. Črničevec, kot so ga tudi poimenovali zaradi njegove temno modre, skoraj črne barve, so nekoč imeli v vsaki kmečki hiši, da so z njim postregli popotnikom.
Štajerski vinarji pridelujejo vrhunska vina, ki segajo v sam vrh svetovne elite, saj so mnoga med njimi nagrajena na mednarodnih tekmovanjih, kot je vinsko tekmovanje Decanter v Londonu, AWC Vienna, Concours Mondial de Bruxelles,…
Razširjene mednarodne sorte v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija:
- bele sorte: beli pinot, chardonnay, renski rizling, sauvignon, sivi pinot, traminec, rumeni muškat, kerner, muškat ottonel, zeleni silvanec, laški rizling,
- rdeče sorte: modra frankinja, modri pinot, zweigelt.
Udomačene in tradicionalne sorte:
- Šipon – po razprostranjenosti druga sorta v Podravju. Sodi med avtohtone in tradicionalne sorte. Legenda pravi, da je ime nastalo iz francoskega »si-bon«, kar pomeni tako dobro, kar naj bi bili vzkliki križarjev, ki so na poti do Jeruzalema prešli naše kraje. Sorta nima mednarodne veljave, pa vendar ima vino identiteto, ki jo izkaže skozi mineralnost. Podobno kot laški rizling lahko tudi šipon ponudi dnevno spremljavo ali visok predikat.
- Ranina – menda je sorta križanec med belim pinotom in zelenim silvancem. Od pinota je prinesla polnost od silvanca pa eleganco v aromi. Pripisujemo ji avtohtonost. Je zelo zgodnja sorta, zato tudi tako ime. Sorta je primerna tudi za predikatna vina.
- Žametovka – na Lentu v Mariboru imajo več kot 400 let staro trto žametovke, ki še vedno vsako leto rodi. Opisana je v Guinnesse knjigi rekordov.
- Ranfol – doma na Štajerskem in nekoč precej razširjena sorta. Danes večinoma konča v zvrsteh, registriranih je le 550 litrov v celi Sloveniji.
Mariborski mikropivovarji z raziskovanjem novih okusov v svojih butičnih pivih skrbijo za razvoj kulture pitja piva v mestu. V Mariboru je trenutno prisotnih in aktivnih pet kraft pivovarn, in sicer Lobik Brewery, Pivovarna B&B, LiLa MiSa's Ipa Mike's-Brewery, Pivovarna Maribor in Pivovarna Zupanič.
Naše najboljše je znamka/certifikat kakovosti rokodelskih in živilskih izdelkov in pridelkov ter doživetji, ki jih ustvarjajo ponudniki na območju Maribora, Dravske doline in Dravskega polja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric.
