Sinagoga v Mariboru

Obnovljena mariborska sinagoga je ena izmed najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi in najpomembnejši spomenik judovske kulture v Sloveniji. Dobrih 700 let stara stavba je danes kulturna ustanova, kjer lahko obiščete razstave, koncerte, literarne večere in predavanja. Sinagoga stoji na Židovskem trgu.

Mariborski Judje v srednjem veku

Sinagoga je prvič omenjena leta 1354, čeprav je najverjetneje stala že v začetku 14. stoletja. V njeni bližini so v tem obdobju stali še rabinova hiša, talmudska šola in prvotno judovsko pokopališče, ob reki Dravi pa obredno kopališče (mikve), vendar se ti objekti niso ohranili. V Mariboru se je okoli leta 1390 rodil rabin Izrael/Iserlajn ben Petahja imenovan Marburg, ki velja za najvplivnejšega rabina Rimsko-nemškega cesarstva v 15. stoletju.

Leta 1497 so morali Judje na ukaz vladarja Maksimiljana I. Habsburškega zapustiti Štajersko in tako tudi Maribor, ki je bil do takrat najpomembnejše središče judovstva na območju današnje Slovenije. Nekateri mariborski Judje so si po odselitvi v spomin na Maribor nadeli priimek Morpurgo. Danes živi okoli 2300 ljudi s tem priimkom, ki so posredni dokaz nekdanjega judovskega pomena Maribora.

Spremenjen namen uporabe

Leta 1501 so sinagogo predelali v katoliško cerkev Vseh svetnikov, po letu 1785 pa so jo preuredili in uporabljali kot skladišče. Petsto let po tem, ko je poslopje na Židovskem trgu izgubilo svoj prvotni namen, so sinagogo obnovili, vendar se ne uporablja kot verski objekt. Od leta 2011 v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, katerega glavni namen je preučevanje, ohranjanje in negovanje te dediščine v Sloveniji. Leta 2015 je bila sinagoga razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Medkulturni in medverski dialog

V sinagogi prirejajo kulturne in znanstvene prireditve, s katerimi jo oživljajo kot prostor medkulturnega in medverskega dialoga.