Meljski hrib

Meljski hrib se dviga na severovzhodnem robu Maribora, nad Meljem, kjer se mesto prevesi v vinorodne Slovenske gorice. Njegovo najbolj značilno obeležje je strma lapornata stena z meliščem, po katerem je hrib po eni od razlag tudi dobil ime. Zaradi posebne geološke podobe in rastlin, ki uspevajo na toplih pobočjih, je del območja zavarovan kot naravni rezervat.

Hrib je pomembno zatočišče ptic, še posebej ujed. Po podatkih Mestne občine Maribor tu gnezdi 61 vrst ptic, nadaljnjih 30 pa se pojavlja zunaj gnezditvene sezone ali prezimuje. Med gnezdilkami so tudi ogrožene vrste. Takšna pestrost je povezana s prepletom skalnatih pobočij, drevja in odprtega prostora.

Meljski hrib ima tudi dolgo zgodbo človekove navzočnosti. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi od prazgodovine do rimskega obdobja. Po njegovih vinogradniških slemenih poteka del Mariborske vinske ceste, ob kateri stojijo stare zidanice. Naravna posebnost hriba se tako povezuje z vinogradništvom in zgodovino vzhodnega mestnega roba.