4. Mariborski turistični forum 2025
MARIBOR KOT MESTO PRIHODNOSTI
(Maribor, 29. maj 2025) Danes se je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor odvil 4. Mariborski turistični forum v organizaciji Zavoda za turizem Maribor, ki se je letos razveselil naziva Najboljše zelene prestolnice Evrope 2025 po izboru European Best Destinations. Mesto, kjer se čez široko Dravo spogledujejo gozdovi Pohorja in mestni vinogradi, veliko vlaga v obnovo javnih prostorov, povezanost skupnosti, kulturne programe in zeleno mobilnost. 8 govorcev in več kot 130 udeležencev iz turističnega gospodarstva, mestnega ekosistema, kulture in destinacijskih organizacij iz vse Slovenije je razmišljalo o tem, kako velja vnaprej razvijati mesto z zadovoljno, živo in gostoljubno lokalno skupnostjo.
Mariborski manifest – skupnost in prebivalci na prvem mestu
Uvodoma je direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc predstavil rezultate leta 2024 in razmišljal o mariborskem manifestu prihodnosti. Poudaril je, da se infrastruktura, mestna ponudba in koledar dogodkov v prvi vrsti razvijajo za prebivalce. To je predpogoj zdrave destinacije, ki navdušuje tudi obiskovalce. Anna Pollock, strateginja in coachinja, Conscious Travel, Velika Britanija je kot pionirka gibanja regenerativnosti v lokalnih skupnostih in turizmu razmišljala o tem, da destinacije potrebujejo radikalni premislek, kako delovati in sodelovati v lokalnem okolju in mu prisluhniti. Rast brez načrta in vizije razvoja ni recept za zdrav turizem in zadovoljno skupnost. Marina Ferfolja, vodja analitike in trajnostnega razvoja iz Slovenske turistične organizacije je spregovorila o Zeleni shemi slovenskega turizma za naslednje desetletje. Doc. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo UL in arhitekturnega ateljeja Medprostor, ki se podpisuje pod največji regenerativni projekt Maribora v zadnjem obdobju, veliko prenovo Rotovža z novo Mestno knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor, mestnim kinom in medgeneracijskim centrom, je spregovoril o težko pričakovanem kulturnem in družabnem središču, revitalizaciji in novi rabi prostora v mestu.
Okrogla miza: Turizem na točki preloma
Okrogla miza je povezala govorce različnih področij, ki se vsak po svoje vpenjajo v mesto ali partnersko mrežo destinacije. Gorazd Čad, ustanovitelj agencije Toleranca Marketing, pri kateri so razvili orodje za trajnostno oceno dogodkov Planet Positive, in soustanovitelj Convente, je z vidika industrije srečanj izpostavil zanimanje organizatorjev za medsektorsko povezovanje z znanostjo, kulturo in kreativnimi industrijami. Vasja Ilešič, generalni direktor Pohorje Village Wellbeing Resorta, je poudaril, da je njihova poslovna vizija turizem prihodnosti v sožitju z naravo in skupnostjo. Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor, verjame, da samo pristne zgodbe, kakršna je Kulturna četrt Minoriti v trikotniku med Dravo, tržnico in središčem mesta, puščajo pečat, ker niso narejene za turizem, ampak rastejo iz lokalnega prostora. Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja, je pohvalila Maribor kot občino z največ prireditvami na poti Zero Waste in s prvo ter edino Zero Waste kavarno v Sloveniji. Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor, je prepričan, da turizem ne more uspevati s solo akcijami, ampak le v sodelovanju s skupnostjo, kulturo, športom, mobilnostjo in drugimi podpornimi storitvami. Maribor vidi kot mesto prihodnosti - ker je dostopno, varno, zdravo in gostoljubno. Okroglo mizo je povezovala Neja Petek iz agencije za razvoj in komunikacije Nea Culpa, kjer stavijo na medsektorsko povezovanje. Da je Maribor res mesto skupnosti, je podkrepil gostitelj dogodka rapper Marko Kocjan Emkej, ki je predstavil tudi novo kolesarsko himno Okoli Pohorja in kruzanje z Mbajkom po Mariboru.
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: "Maribor vidim kot mesto prihodnosti že zaradi geografskega položaja, vitalne hrane, čiste vode in zraka, varnosti, gostoljubja in 15-minutnega urbanističnega koncepta, kjer lahko prebivalci in obiskovalci dostopajo do vsega peš ali s kolesom v 15 min od izhodišča. Če to združimo še z vrednotami, ki jih živimo - odprtost, sodelovanje in vizija za naslednje generacije - smo lahko zgled uspešnega, trajnostnega in ustvarjalnega urbanega razvoja."
Anna Pollock, strateginja in coachinja, Conscious Travel: "Slovenija je z doslednim uresničevanjem trajnostnih praks že utrdila ugled zelene destinacije. A za soočanje z rastočim povpraševanjem in prepletom globalnih izzivov, od podnebnih sprememb do izgube biotske raznovrstnosti, to ne bo dovolj. Danes se posamezne krize združujejo v t. i. meta krizo, ki zahteva metamorfozo, temeljito spremembo razumevanja življenja in našega odnosa do narave. Ključna postaja regeneracija: način razmišljanja in delovanja, ki ne le preprečuje škodo, temveč aktivno obnavlja človeške in naravne sisteme. Verjamem, da lahko skupnosti, kot so slovenske turistične destinacije, z znanjem, sodelovanjem in spoštovanjem narave vodijo ta prehod. Regeneracija v turizmu je še zelo novo, a hitro razvijajoče se področje, ki že pridobiva pomen v drugih sektorjih, kot so kmetijstvo, ekonomija in zdravstvo. Čeprav je izraz včasih uporabljen kot zgolj površinska komunikacijska fraza, ima Slovenija, z jasno usmeritvijo v trajnost, s spoštovanjem narave in pripravljenostjo na nadaljnje korake, izjemno priložnost, da tudi na tem področju postane ena vodilnih držav. "
Marina Ferfolja, vodja analitike in trajnostnega razvoja pri Slovenski turistični organizaciji: "V 2025 Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) praznuje 10 let delovanja in skozi leta je trajnostna usmeritev postala rdeča nit razvoja in steber prepoznavnosti naše države v tujini. Danes imamo preko 280 članov ZSST in to so vse vodilne destinacije. Z gotovostjo lahko trdimo, da sta v Sloveniji pojma upravljanje destinacij in trajnostni razvoj sopomenki. Tudi Maribor ponosno nosi znak Slovenia Green že od 2016 in s tem izkazuje zavezanost naši skupni vizija manjšega odtisa in večje vrednosti za vse. S temo današnjega dogodka pa dokazuje, da je trajnostna usmeritev še kako pomembna za mesto tudi za naprej."
Doc. Rok Žnidaršič, Fakulteta za arhitekturo UL in arhitekturni atelje Medprostor: "Novi kulturni center Rotovž bo predstavljal vsebinsko nadgradnjo obstoječe družbene infrastrukture Maribora in komunikacijsko stičišče zgodovinskega dela mesta. Gradnja podzemnega dela centra, pod Rotovškim trgom, bo v funkcionalno celoto povezala več obstoječih in novozgrajenih objektov na in ob trgu. Poleg funkcionalnega povezovanja novega in obstoječega mestnega tkiva, se bo z novo ureditvijo vzpostavila tudi nova urbana povezava, ki bo dodatno prekrvavila in oživila ožje mestno središče ter Rotovški trg."
Gorazd Čad, ustanovitelj agencije Toleranca marketing in Convente: "Industrija srečanj ima v Mariboru izjemen potencial, da postane gonilo regenerativnega razvoja mesta. Ne gre več zgolj za organizacijo konferenc in festivalov, temveč za oblikovanje dogodkov, ki živijo, dihajo z mestom in vračajo skupnosti – z znanjem, kulturo, povezovanjem in trajnostnimi pristopi. Maribor s svojo edinstveno ustvarjalno energijo, prepoznavnimi prizorišči in bogato kulturno identiteto ponuja odlične pogoje za razvoj avtentičnih dogodkov, ki presegajo zgolj ekonomske učinke. Ti dogodki lahko ustvarjajo dolgoročne koristi za lokalno okolje in prebivalce ter postanejo orodje za širšo družbeno preobrazbo. V tem okviru industrija srečanj ni le podpora turizmu, temveč ključni element njegove regenerativne preobrazbe. Za uresničitev tega potenciala pa bo nujna jasna in ambiciozna strateška vizija, ki bo umeščala dogodke v širši razvojni kontekst mesta."
Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor: "Kultura je temelj, iz katerega mesto črpa identiteto, občutek pripadnosti in predanost k oblikovanju prihodnosti. Minoritski kompleks z Lutkovnim gledališčem Maribor je dragocen primer, kako lahko skrbna revitalizacija zgodovinskega prostora ustvari sodobno stičišče – prostor, ki s prepletom raznolikih umetniških jezikov in pristopov povezuje generacije, lokalno skupnost in obiskovalce mesta. Le premišljeni posegi, povezani z naravno in kulturno dediščino, ohranjajo in negujejo živost mesta – kot odprta, dostopna platforma ustvarjalnosti, dialoga in trajnostnega razvoja. Pristne zgodbe so tiste, ki puščajo pečat – ker niso narejene za turizem, ampak zrastejo iz prostora samega."
Vasja Ilešič, generalni direktor Pohorje Village Wellbeing Resort: "Kot ustanovitelji WILD GREEN MAGIC HUB-a v Pohorje Village Wellbeing Resortu razvijamo turizem prihodnosti – v sožitju z naravo, skupnostjo in poslovno vizijo. Ta dogodek je bil dokaz, da lahko turizem zdravi, ne samo izčrpava. In mi vsi skupaj smo tukaj, da vodimo ta premik – s srcem, z znanjem in zavestjo, da ustvarjamo v deželi, ki jo je narava bogato obdarila in da jo takšno predajamo naprej."
Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja: "Maribor je občina z največ prireditvami na poti zero waste, pa tudi s prvo in edino zero waste kavarno v Sloveniji, Vetrinjc BarCoda. Od tradicionalnih prireditev, kot so Art kamp, (Z)mešani festival, Slovenski dnevi knjige v Mariboru pa do enkratnih množičnih dogodkov, kot je bil lanski Red Bull Flugtag, se lahko učimo, da trajnostni turizem, podkrepljen z analizami in delujočimi ukrepi, ni več izbira, temveč nujnost – če želimo, da turizem postane del rešitve, ne problema."