(Maribor, 12. marec 2024) Danes se je v Kulturni četrti Minoriti odvil 3. Mariborski turistični forum v organizaciji Zavoda za turizem Maribor. 15 govorcev in več kot 130 deležnikov iz turističnega, kulturnega in ustvarjalnega sektorja je osvetlilo pogled na temo »Umetnost, festivali in dediščina kot magnet Maribora«.
UMETNOST, FESTIVALI IN DEDIŠČINA KOT MAGNET MARIBORA
Slovenska turistična organizacija je 2024 in 2025 razglasila za leti umetnosti in kulture v globalni promociji Slovenije kot turistične destinacije, je uvodoma poudarila mag. Maja Pak Olaj, ki je pospremila 3. Mariborski turistični forum v program s pozdravnim nagovorom skupaj z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem. Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc je predstavil ključne točke programa dela, rekordne turistične rezultate za leto 2023 in glavne priložnosti medsektorskega povezovanja med turizmom in kulturo za razvoj skupne ponudbe in promocije. Slovenija se namreč vse bolj uveljavlja tudi kot destinacija za alternativen mestni oddih, ki teži k dobremu počutju v kakovostnem javnem prostoru slovenskih mest, kjer je ritem prijaznejši kot v globalnih velemestih, kakovost programskih vsebin in doživetij pa je povsem primerljiva. Direktorica Agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa, ki se v sodelovanju z medresorsko delovno skupino pod okriljem Slovenske turistične organizacije podpisuje pod Strateške usmeritve promocijskih let umetnosti in kulture v turizmu, je spregovorila o kulturni transverzali treh največjih urbanih središč Slovenije, ki bodo v ospredju mednarodne promocije, med njimi Maribor. Dr. Marko Mele, direktor Unversalmuseuma Joanneum iz avstrijskega Gradca, je izpostavil koncept sodobnih muzejev kot nosilcev kulturne dediščine, a obenem živih in sodobnih središč lokalne skupnosti. 3. Mariborski turistični forum je z vklopom v živo gostil tudi utrip v štirih art hotelih Helmuta Marka v Gradcu. Najslavnejši avstrijski dirkač formule 1 je obenem strastni zbiratelj umetniških del. Kako art hotele poganjajo strast, umetnost in gostoljubje, sta spregovorili direktorici Valerie Welsersheimb Marko in Verena Lam. Več kot 30 let ustvarjanja Narodnega doma Maribor, največjega kulturnega centra v mestu, ki organizira tudi znameniti Festival Lent, festival festivalov, najpomembnejše poletno večprogramsko in večkulturno dogajanje na prostem v Sloveniji in regiji, je občinstvu približal direktor Vladimir Rukavina. Zadovoljstvo in strukturo obiskovalcev Maribora je predstavil Janko Hočevar, direktor tržno-raziskovalne hiše Aragon. Dogodek je zaokrožila okrogla miza »Most med kulturo in turizmom«, na kateri so priložnosti povezovanja na polju kulturnega turizma predstavili Nina Kirbiš, vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, dr. Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, Simona Vidmar Čelik, direktorica Umetnostne galerije Maribor, Alan Kavčič, vodja odnosov z javnostmi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, in Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor. Okroglo mizo je vodila Neja Petek, direktorica agencije Nea Culpa.
Udeleženci s tesnejšim sodelovanjem sektorjev kulture in turizma razvijamo in pospešujemo potenciale mesta Maribor, ki ga vzpostavljamo kot ustvarjalno destinacijo s sodobno kulturno-umetniško produkcijo, prepoznavnimi festivali in privlačno kulturno dediščino. Tako bo Maribor odigral ključno vlogo v mednarodni privlačnosti Slovenije za mestni oddih in obisk ciljnih skupin prihodnosti, kot so mladi kulturni surferji in primarni kulturni obiskovalci v turizmu. Ti si želijo poglobljene in avtentične izkušnje v stiku z lokalnimi prebivalci in njihovo kulturo.
---
Izjave govorcev na turističnem forumu sledijo v nadaljevanju dokumenta, fotografije in gradiva z dogodka pa se nahajajo na spodnji povezavi.
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor: "Posebna pozornost, ki jo slovenski turizem v letih 2024 in 2025 namenja umetnosti in kulturi, nam je v Mariboru pisana na kožo, da se še bolj posvetimo temu pomembnemu vidiku našega življenja. Da dobro delamo, že zdaj govori dejstvo, da so naše kulturne ustanove na Prešernov dan beležile več kot 10.000 obiskovalcev. Mesto Maribor se ponaša s številnimi izjemnimi dosežki s področja umestnosti in kulture ter s prenovljenimi prostori, ki jih polnimo s kakovostno umetnostjo. Kulturna četrt Minoriti, kjer se nahajamo, je kulturno stičišče, ki je hkrati simbol obnove, skupnosti in trajnostnega razvoja. Na pragu kulturne četrti se razprostira prenovljen Lent, ki ga ponosno izpostavljam kot pravo mestotvorno srce Maribora. A nastaja še eno novo središče - gradimo center Rotovž, trenutno največjo investicijo v kulturo v državi, kjer bomo na več kot 8.000 kvadratih uživali v kulturi, umetnosti in znanju. Lani smo s športnim festivalom OFEM pokazali, da smo izjemni gostitelji, da se ljudje z vseh koncev pri nas počutijo dobro, dobrodošlo in se radi vračajo. Želim si, da ta duh, to voljo, ki smo jo pokazali, ko smo kot mesto stopili skupaj, kažemo vsak dan, vsakemu obiskovalcu - iz našega mesta, regije ali drugega konca sveta.
Mag. Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije: "V letih 2024 in 2025 je v slovenskem turizmu krovna tematika Umetnost in kultura. Slovenijo predstavljamo kot ustvarjalno destinacijo, ki ni le zelena in trajnostna, ampak tudi urbana in zgodovinsko vznemirljiva. Velik potencial na tem področju ima tudi Maribor kot mesto bogate kulturne dediščine in živahnega umetniškega utripa. Na STO umetnost in kulturo postavljamo v središče praktično vseh naših promocijskih in komunikacijskih aktivnosti, od marketinških kampanj in nastopov na mednarodnih sejmih in borzah do oblikovanja novih vizualnih vsebin ter zgodb na portalu slovenia.info. Med novimi pristopi sta uvajanje koncepta pripovedovalcev ter revialno zasnovana nova krovna publikacija Umetnost in kultura, ki jo načrtujemo v tem letu. V razvojnih aktivnostih poudarjamo povezovanje turističnega in kulturnega sektorja, še več akterjev s preseka turizma in kulture želimo tudi spodbuditi k vstopu v Zeleno shemo slovenskega turizma. Partnerstvo med kulturo in turizmom ter usklajeno delovanje na nacionalni in destinacijski ravni sta ključnega pomena za doseganje zadanih ciljev. Le s skupno vizijo in strategijo lahko namreč Slovenijo doma in v svetu učinkovito predstavimo kot privlačno destinacijo odličnih trajnostnih in avtentičnih doživetij, prežetih z umetnostjo in kulturo. Veseli smo dosedanjega uspešnega sodelovanja z Mestno občino Maribor in Zavodom za turizem Maribor ter se veselimo nadaljnjih skupnih pobud in aktivnosti."
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: "Da je štajerska prestolnica nova zvezda slovenskega turizma, dokazujejo statistični podatki in vse večja mednarodna prepoznavnost našega mesta. Medtem ko smo se lani zavihteli med TOP 3 evropske destinacije po izboru European Best Destinations in zasijali kot najboljša evropska kulinarična destinacija – za kar gredo zasluge v prvi vrsti našim izjemnim ponudnikom gastronomije – smo z letošnjim letom vstopili v dvoletni cikel razvoja in promocije slovenske umetnosti in kulture skozi turizem v skladu s smernicami Slovenske turistične organizacije. Pri Zavoda za turizem Maribor in Mestni občini Maribor smo si zastavili ambicijo, da kulturni kapital mesta izkoristimo za krepitev kulturnega turizma in nagovarjanje novih skupin obiskovalcev, ki se zanimajo za umetnost, kulturo in doživetja v urbanem okolju. Nujno za turistični razvoj mesta je, da trenutni intenzivni turistični rasti še naprej sledijo vlaganja v mestno (Kulturna četrt Minoriti, prenovljen Lent s Splavarsko brvjo, Center Rotovž) in nastanitveno infrastrukturo, kot je npr. sofinanciranje Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z več kot 15-milijonsko investicijo v kakovostne nastanitvene kapacitete na območju destinacije Maribor. Ključ je v mostovih, pa naj bo med kulturo in turizmom ali med številom prenočitev in zadovoljnimi obiskovalci."
Nina Kirbiš, vodja Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor: "Zadnja leta smo vzpostavili intenzivnejše sodelovanje med kulturnim in turističnim sektorjem v Mariboru. Krepimo dialog in boljše medsebojno razumevanje med sektorjema. Vidimo, da se povečuje zaupanje in interes za sodelovanje. To je izhodišče za skupne aktivnosti, ki jih načrtujemo v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor v letih 2024 in 2025. Kot pionirska slovenska Evropska prestolnica kulture bomo tudi v sodelovanju z GO! 2025, Evropsko prestolnico v Novi Gorici in Gorici, imeli priložnost, da utrdimo vseslovensko kulturno transverzalo in se samozavestno predstavimo slovenskim in mednarodnim obiskovalcem. Želimo model živega evropskega mesta, kjer je kulturna ponudba dostopna in na dlani. Vsekakor si bomo prizadevali narediti premik na tem področju, je pa zagotovo pomembna partnerska naveza gospodarstva in javnega sektorja ter vseh deležnikov v mestnem jedru, več ko nas bo v nedeljo odprtih, bolj bomo privlačni za obiskovalce."
Neja Petek, direktorica Agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa: "To, kar sta nekoč za mesta pomenila premog in industrija, danes pomenita kultura in sodobna ustvarjalnost. Globalni trendi v turizmu ne kažejo le rasti mestnega oddiha, ampak zanimanje za alternativna mesta, ki so v nasprotju z zvezdniškimi metropolami prijaznejša za življenje, delo in obisk. Priča smo velikemu porastu zanimanja za kulturno dediščino, kulturno-umetniško produkcijo, urbane izkušnje in sodobno umetnost. Maribor je v promocijskih letih umetnosti in kulture na globalnih trgih slovenskega turizma v središču kulturne transverzale Slovenije."
Vladimir Rukavina, direktor Festivala Lent in Narodnega doma Maribor: "Nobenega dvoma ni več, da ima kultura številne pozitivne ekonomske, socialne in okoljske učinke ter da predstavlja pomemben multiplikacijski faktor trajnostnega razvoja in socialne kohezije. Da je kultura evropska konkurenčna prednost, poudarja tudi Evropska unija, v kateri je kulturni turizem eden najbolj dinamičnih gospodarskih sektorjev. Še več! Ekonomija doživetij je postala to, kar je bila v preteklosti težka industrija. In prav ponudba doživetij je tisto, kar dela Festival Lent tako zelo drugačnega od drugih festivalov v tem delu Evrope. Koncept festivala, ki mu uspešno sledimo že skoraj štiri desetletja, namreč ni obiskovalce pritegniti zgolj k obisku izbrane prireditve, temveč jim ponuditi celostno doživetje mesta, v katerem se od jutra do večera na desetinah lokacij dogaja na desetine prireditev. Lent ni (le) festival, temveč platforma za povezovanje turističnih akterjev in ponudnikov, generator doživljajskih turističnih produktov ter motor (turističnega) razvoja."
Janko Hočevar, direktor tržno-raziskovalne hiše Aragon: "S kontinuirano raziskavo »Struktura in zadovoljstvo obiskovalcev Maribora« mesto in Zavod za turizem Maribor pridobivata dragocene uvide, ki razkrivajo, da je priporočilo obiskovalcev glede na preteklo leto še višje. Obiskovalci prepoznavajo ogromno točk navdušenja, vključno s splošno všečnostjo, privlačno arhitekturo ter gostoljubnostjo lokalnih prebivalcev in turističnih delavcev. Za nadaljnji razvoj mesta Maribor je točke navdušenja potrebno še poudariti ter nasloviti točke razočaranja, povezane predvsem z omejenimi možnostmi preživljanja prostega časa v mestnem jedru. Ta bo odprlo nove obete za turizem v mestu."
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra: "Filmska industrija predstavlja še neizkoriščen potencial za mesto Maribor. Privabljanje filmskih ekip na snemalne lokacije ima takojšnje ekonomske učinke za mesto, kot tudi dolgoročne pozitivne učinke na razvoj turizma. Na eni strani gre za takojšnjo zasedbo namestitvenih kapacitet in gostinsko potrošnjo, na drugi strani pa se ustvarjajo novi turistični produkti, ki dolgoročno privabljajo turiste na filmske lokacije. Filmska industrija je ena najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, zato je tudi v Sloveniji na voljo 25 odstotno denarno povračilo za privabljanje tujih ekip na snemalne lokacije v Slovenijo. Možnosti, ki jih ima Maribor, se odpirajo predvsem na področju privabljanja dokumentarnih filmov in filmskih ekip, ki za svoje igrane serije in filme iščejo dokumentaristična okolja, z urbanimi točkami, kjer se ponujajo lokacije opuščenih industrijskih obratov in lokacije s podobo reke, ki teče skozi mesto. Zelo zanimiva za snemanje filmov in serij je tudi okolica Maribora, kjer se na slikovit način prepletajo urbani in ruralni prizori, kot nalašč za številne scenarije serij in filmov, ki nastajajo v Evropi in svetu. Maribor tudi v domačem filmu predstavlja center slovenske dokumentaristike s številnimi dokumentaristi, ki prihajajo iz štajerske prestolnice."
Dr. Mirjana Koren, direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor: "Kulturna dediščina zanima mlade, ki identiteto še iščejo, in starejše, ki si identiteto potrjujejo. Turiste v muzeju zanimajo ozadja tistega, kar v mestu vidijo in doživijo. V Pokrajinskem muzeju Maribor smo na podlagi sodelovanja s turističnimi akterji vzpostavili digitalizirane vsebine, vezane na zgodovino gastronomije, ki jih nadgrajujemo z novim programom z naslovom Pozdrav letnim časom, s katerim slavimo cikličnost časa. Že kmalu, na prvi pomladni dan, 21. marca, bomo predstavili prvo ekskluzivno estetsko – zvočno – gastronomsko doživetje poimenovano Pozdrav pomladi."
Simona Čelik Vidmar, direktorica Umetnostne galerije Maribor: "Dediščina vizualne umetnosti priča o inovativnosti, ki je gonilo razvoja in nas vodi pri oblikovanju programov, povezovanju vsebin in njihovemu posredovanju obiskovalcem. UGM svojim javnostim ponuja edinstvene izkušnje ter izmenjavo najsodobnejših spoznanj in informacij - tudi v okviru partnerstev, kot so na primer kulturno-turistični produkt Poišči me in zberi vse, skupen dogodek več kot 20 mariborskih prostorov sodobne umetnosti Maribor Art Walk ali aktivno sodelovanje v delovni skupini KIT Maribor."
Alan Kavčič, vodja odnosov z javnostmi pri Slovenskem narodnem gledališču Maribor: "SNG Maribor izvede v letu med 500 in 600 predstav in koncertov, pri čemer imata Opera in Balet pri prodanih vstopnicah v prosti prodaji kar okoli 20 odstotkov tujih obiskovalcev. Pomembno je zavedanje, da se njihovo doživetje ne prične z dvigom zastora in konča odhodom igralcev v garderobe; javnosti, ki jih imamo na eni strani kulturne ustanove in na drugi strani turistični in s turizmom povezani ponudniki, si moramo deliti oz. jim ponuditi kar najbolj celostno doživetje našega mesta."