Mariborske zgodbe: Konec tolerance predstavljajo manj znano poglavje mariborske zgodovine, povezano z nekdanjimi javnimi hišami. 7. marca 1919 je deželna vlada za Slovenijo in Istro prepovedala delovanje legalnih javnih hiš, takrat imenovanih tolerančne hiše. Toda prostitucija s prepovedjo ni izginila. Mestne oblasti so se kmalu soočile s poročili o širjenju spolno prenosljivih bolezni in delovanju prikritih lokalov.
Mariborski policijski komisariat je zato 27. avgusta 1919 Alojziji Rojs izdal začasno dovoljenje za odprtje javne hiše na Žičkem prehodu 5. V njej so veljala stroga pravila. Civilisti in častniki so uporabljali glavni vhod, vojaki pa ločen vhod z Vojašniške ulice. Zaposlene so bile dvakrat tedensko zdravstveno pregledane, obiskovalci so morali opraviti razkuževanje, prodaja alkohola pa je bila prepovedana.
Ko so za delovanje hiše izvedele deželne oblasti v Ljubljani, so zahtevale njeno zaprtje. Tako se je končalo delovanje zadnje tolerančne hiše v Mariboru. Zgodba razkriva razlike med državnimi predpisi in ukrepi lokalnih oblasti ter vsakdanje življenje mesta po prvi svetovni vojni.