Zahodni, tako imenovani »novi« del Mestnega parka, levo od današnje promenade, je bil zasajen med letoma 1889 in 1896. Poleg velike osrednje jase je posebnost tega dela parka nedvomno Rožni grič (»Roznhil« po mariborsko), umetno navožen okoli leta 1896. O tem, od kod zemlja zanj, je nekaj razlag.
Tista najmanj verjetna, a obenem najbolj romantična in pravljična pravi, da naj bi bilo v bližini nekoč stalo drevo, ki so ga cenili že stari Mariborčani. Da bi še naprej lepo rastlo, so zanj prinašali v posodah in vrečah najboljšo zemljo in iz nje naj bi bil nastal naš Rožni grič.
Druga razlaga pravi, da je zanj mestni gradbeni mojster Derwuschek mestu podaril pet vagonov kamenja, po tretji različiči pa je Rožni grič nastal iz odpadnega materiala, ko so na Slomškovem trgu porušili nekdanji mestni špital in na njegovem mestu postavili stavbo, kjer je danes pošta. Kakorkoli, pobočje navožene zemlje so na koncu prekrili s travo, na vrhu namestili ograjo, klopi in zasadili baldahin iz vrtnic - od tod tudi ime.
Rožni grič je kmalu postal priljubljeno sestajališče zaljubljenih parov, na njegovem vrhu pa sta poleg kovane ograje in klopi postavljena tudi litoželezna stebra, ostanka nekdanje mestne oljne razsvetljave.
