Pokopališče na območju današnjega Ljudskega vrta je bilo namenjeno prebivalcem mesta in predmestij na levem bregu reke Drave.
Uredili so ga po reformah cesarja Jožefa II. leta 1783. Obdano je bilo z zidom, skozi katerega so vodila kovana vrata. Leta 1827 so sredi pokopališča zgradili kapelo Žalostne Matere Božje in v bližino postavili še velik križ z Marijo. Poleg katoliškega je bil od leta 1868 na pokopališču določen predel za pripadnike protestantske vere. Mejo med njima je domiselno označeval grob zakoncev Renner. Mož Konrad je bil protestant, žena Jožefa pa katoličanka. Na ograjo med pokopališčema so postavili skupen križ z nagrobnikom, zakonca pa pokopali vsakega na svojo stran. »Sei hier der Friedhof auch begrenzt, ein Kreuz auf beider Gräbern glänzt,« je pisalo (»Čeprav grobova z mejo razdeljena, en križ blešči se nad obema«).
Umrle so na tem pokopališču pokopavali vse do leta 1914, v grobnice pa celo do 1925. Ko je leta 1930 mestna uprava sklenila pokopališče opustiti, so smeli lastniki grobov, tudi z ustrezno pomočjo in pogrebnim obredom, a na lastne stroške, posmrtne ostanke svojcev s spomeniki in grobnicami prenesti na pobreško pokopališče.
